TURČIJA (Matic Štrukelj in Aljaž Gumzej)
Dan 1: Nedelja, 31.10.2010
Prvi dan sem prispel v Turčijo zelo pozno. Približno ob 5.00 zjutraj.
Nato smo z našo skupino odšli v hotel, kjer smo se stuširali in šli spat.
Dan 2: Ponedeljek, 1.11.2010
Ko smo se zbudili smo najprej kar precej čakali na prevoz do šole. Končno sem v šoli spoznal svojo novo družino, pri kateri sem bival kar en teden.
Za začetek smo šli na kosilo v restavracijo blizu morja. Tam sem prvič videl značilno turško hrano. Način strežbe je zelo zanimiv. Na svoji levi imaš kar dve vilici, na desni pa imaš eno žlico in dva noža. Pred sabo imaš kozarec, dve desertni žlici in dva kozarca. Enega za sok in enega za vodo.
Tega ne vidiš v vsaki gostilni, ker je to odvisno od ugleda restavracije (število zvezdic). Nato sem odšel z družino v moj novi dom. Bilo je kar čudno, koliko avtomobilov je bilo na cesti ampak za to se nisem zmenil, ker sem bil preveč zaspan. Ko smo končno prispeli, sem se kar zgrudil na posteljo ter zaspal.
Dan 3: Torek, 2.11.2010
Zjutraj ob sedmih sem se zbudil ter se pripravil na odhod nazaj na šolo. Avtobus (kombi) je prišel po mene ob 7.45 . Pot je bila kar dolga. Promet nor. Avtomobili so namesto zaviranja, umikanja, dajanja smerokazov in še kaj, uporabljali hupo. Večino krat, ko smo iz kakšne ceste prišli v ožjo ulico se je preprosto 30 avtomobilov zapodilo v 3 metrsko ulico. To je bil pravi kaos. Ko sem prispel v solo (čisto utrujen od vožnje in prestrašen za svoje življenje), sem še kakšno dobro uro čakal na učitelje.
V tem času sem spoznal veliko novih prijateljev ter prijateljic.
Ko smo končno dočakali učitelje, smo imeli “project meeting” oziroma sestanek. Nato smo šli na kosilo kjer smo dobili “hrano” ki sem jo stežka požiral. Nato sem z novimi prijatelji igral košarko na igrišču.
Približno ob 21.30 sem odšel “domov”.
Dan 4: Sreda, 3.11.2010
Zjutraj sem prišel v šolo, čakal na učitelje... Zbrali smo se v predavalnici ter pričeli s pogovorom. Voditelj je naznanil predstavitve držav ter vasi(mest), pa tudi šol. Prvi so predstavljali svojo državo Angleži in takoj za njimi, po zaslugi nase razredničarke, smo bili MI ( GUMZEJ in JAZ) Vse je šlo v redu. Vse, razen tega da sva morala skrajšat predstavitev iz 40 min na samo 10 min. To ni bilo idealno ampak je se nekako šlo.
Po tem smo obiskali pouk!!!!!!! Tam sem poslušal o neki biologiji kar v turščini. Edino kar sem razumel je bilo, da se je vse nekako razcepilo in se podvojilo, nato rehabilitiralo ter vse to ponavljalo. Nimam pojma, če so govorili o bakteriji ali kravi. Nato bi morali spet na še en projekt meeting katerega sem prešprical in raje igral košarko.
To je bilo bolj koristno kot pogovarjanje, kako bomo potovali v druge države, če pa verjetno jaz ne grem več v nobeno. No, upam da še bi lahko šel. Potem smo si šli ogledat nekaj znamenitosti. V tem primeru Galata tower ter Dolmabahce palača.
Obe sta bili super, le da je bilo v palači preveč zlata ter kristala, natančneje angleškega kristala. Ja folk ZLATO+KRISTAL=$$$$$$$$.
Posadili smo rožo prijateljstva.
Napisal: Matic
Dan 5: Četrtek, 4.11.2010
V četrtek smo si s projektom comenius odšli ogledat
Hagio sofio(sveto sofijo ). Cerkev zgrajeno v času bizantinskega cesarstva, ki je več kot tisoč let veljala za največjo krščansko cerkev na svetu. Že zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na evropsko stran Istanbula . Ustavili smo se pred samo zgradbo in vodič nam je podal navodila . Odpravili smo se v notranjost. Cerkev je bila v času vladavine sultanov spremenjena v mošejo zdaj pa služi kot muzej. Znotraj smo vsi navdušeno poslikali stene in strop nato pa smo se razkropili. Nekaj časa sem opazoval notranjost, nato pa sem odšel do stebra v kotu prostora v katerem je bila luknja. Zgodba pravi da če vtakneš palec v luknjo in ga zavrtiš za 360 stopinj se ti izpolni želja. Nato sem odšel na prosto, kjer sem našel nekaj prijateljev in Matica. Kakšne pol ure kasneje smo peš odšli do nekaj sto metrov oddaljene modre mošeje. Na poti smo se nekajkrat ustavili za skupne fotografije nakar nas je vodič spodbujal naj pohitimo. Nekateri smo se odpravili v mošejo, spet drugi so ostali zunaj. Pred vhodom smo si morali sezuti čevlje, saj je to za vernike odprta mošeja in v njej ne smeš hoditi obut. Po vstopu so si nekatere ženske glavo ovile z ruto. V notranjosti smo spet slikali. Nato po izhodu smo videli delavce, ki so s cevjo čistili stopnice in zalili nekaj ljudi, ki so sedeli na njih. Potem smo se vrnili na avtobus z njim v šolo nato pa po domovih.
Dan 6: Petek, 5.11.2010
V petek smo se napotili na grand bazar(veliki bazar).
Ko smo prispeli je bila tam tudi televizijska ekipa, ki je intervjuvala nekaj učencev (med drugimi tudi Matica). Ko so bili intervjuji končani smo odšli na tržnico. Sam bazar je bil nekoliko oddaljen in odpravili smo se da ga poiščemo . Učitelji so naposled prišli do njega jaz in matic pa sva ostala na manjši tržnici, ki pa je imela enako robo kot bazar. Nakupila sva spominke in zanimive predmete, ki sva jih našla. Pozneje sva si kupila tudi malico torej kebab, ki je tradicionalna turška jed. Pozneje nama je postalo dolgčas in zabavo sva poiskala na trgu pred bazarjem. V naslednjih treh urah pa sva še večkrat šla od trga do tržnice in nakupila še nekaj malenkosti. Ob petih pa sva se srečala z ostalimi udeleženci, nakar smo se vrnili domov.
Dan 7: Sobota
V soboto je bil čas, da gremo zares domov, v Slovenijo.
Zjutraj smo se peljali v šolo kjer smo z nekaj drugimi, ki še niso šli domov, počakali na prihod učitejljev. Nato smo se s kombijem odpravili skozi gost promet do letališča.
Tam smo po večkratnem pregledu potnih listov spet čakali na letalo. Da bi pregnali dolgčas, smo igrali remi.
Končno, z nekaj urami zamude, je letalo le prišlo in pripravili smo se na pot v Slovenijo. Bilo mi je malo žal, saj sem v Turčiji zelo užival. Na ljubljansko letališče smo prispeli ob 20:08 nato pa smo se s kombijem odpeljali do Sp. Polskave.
Napisal: Aljaž