Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava

Vpis |

Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava

Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava > Tretja triada > ZGODOVINA

ZGODOVINA

Nedavne spremembe

BRALNA ZNAČKA

TEKMOVANJA

ZGODOVINA

Tehniški dnevi

NEMŠČINA

Ogled: Vse strani

ŠIRITEV VOJNE V JUŽNO IN VZHODNO EVROPO

1. Po neuspelem napadu na Veliko Britanijo je Hitler svoje sile preusmeril na Sovjetsko zvezo (SZ). Najprej si je poskušal zavarovati hrbet za napad na SZ. K trojnemu paktu oziroma silam osi je pritegnil Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. 25.marca 1941 je pristopila še Kraljevina Jugoslavija, kar so njeni prebivalci sprejeli z demonstracijami. Hitler jih je kaznoval.

2. Napad na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Sile osi so z vseh strani napadle in razkosale državo. Sočasno so Nemci napadli tudi Grčijo, ki je simpatizirala z zavezniki in jo je že od oktobra 1940 neuspešno napadala Italija. Odpor in vojska napadenih držav sta bila prešibka za bliskovito vojno. Obe sta bili poraženi že po 17 dneh, njuni vladi pa sta poiskali zatočišče v Londonu.

3. Jugoslavijo so si razdelili:

· Italijani (J Slovenija, Dalmacija in Črna Gora),

· Nemci (S Slovenija, vzhodni del Banata, osrednji del Srbije s četniki),

· Madžari (Prekmurje in Z del vojvodine),

· Bolgari (Makedonijo in JV del Srbije),

· k Albaniji priključeno Kosovo in del Makedonije,

· ustanovljena je bila Neodvisna država hrvaška-NDH (Hrvaška in Bosna) pod Antejem Pavelićem.

4. Kljub sporazumu Hitler-Stalin je Hitler želel uničiti Sovjetsko zvezo ker:

· je želel uničiti komunizem,

· pridobiti čim več življenjskega prostora za Nemce (Lebensraum) in

· se okoristiti s sovjetskimi surovinami (žitom, nafto).

5. Ko je Hitler opravil z Balkanom, se je pričel izvajati načrt barbarossa- napad na Sovjetsko zvezo, katerega začetek je 22. junij 1941. Prodor je potekal v treh smereh:

a. Proti Leningradu na sever (obleganje 900 dni).

b. Proti Moskvi v osrednjem delu SZ.

c. Proti Kijevu na jugu države.

6. Kljub številčnejši vojski Rdeče armade, je nemška vojska bliskovito napredovala in ustavila jo je šele zima leta 1941 (Nemci slabo opremljeni za te razmere, orožje je zmrzovalo in odpovedovalo, slabe ceste preprečile taktiko bliskovite vojne). V času zime je Rdeča armada obnovila in reorganizirala svoje sile. Pomagali so ji tudi zavezniki s hrano, zdravstveno in tehnično opremo.

POSLEDICE:

· prvi vojaški neuspeh bliskovite vojne,

· Britanci v Evropi dobijo zaveznika v boju proti Nemcem,

· Nemčija se mora boriti na dveh frontah v Evropi.

Prelomno leto 1942

Bitka	Bojišče	Kdaj (čas)	Kdo (država, poveljniki)	Potek in posledice
Za MIDWAY	Azijsko oz. tihomorsko	Junij 1942	Japonci ter Američani (admiral Nimitz)	Japonci načrtujejo in začnejo napad na otok Midway, ameriška vojska pripravi zasedo in močno porazi Japonce Pobudo na Tihem oceanu začnejo prevzemati zavezniki
Za STALINGRAD	evropsko	Avgust 1942 do februar 1943	Nemci (general von Paulus) in SZ (Rdeča armada)	Nemci močno oblegajo in že skoraj osvojijo Stalingrad; Stalin svoji vojski ne dovoli umika; čete Rdeče armade počasi obkolijo mesti in izčrpavajo nemško vojsko, ki se sestradan, prezebla in pogubljena preda SZ februarja 1943
Pri EL ALAMAINU	afriško	Oktober 1942 (2. svetovne vojne v Afriki konec maja 1943)	Angleži (Montogomery) in Nemci (Rommel); kasneje še Američani (Eisenhower) ter Italijani	Angleži začnejo močan napad na nemške položaje; Nemci se umikajo proti zahodu kjer pa trčijo na ameriške čete, ki so se izkrcale v Maroku;Nemci in Italijani so ujeti; umik preko Italije Sile osi na afriškem bojišču izgubijo.

http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/2-svetovna-vojna/prva.htm

Ponavljanje, utrjevanje in preverjanje znanja o zgodovini 2. svetovne vojne

Sporazuma, ki so jih podpisale evropske države pred 2. svetovno vojno sta bila:

Ime sporazuma

Kdaj in kje

Kdo – države, voditelji

Dosežen dogovor

Zakaj sta Velika Britanija in Francija popuščali ozemeljskim zahtevam Nemčije in Hitlerja ter sil osi v celoti?

Kako so se povezovale države pred 2. svetovno vojno in katera dva tabora sta nastala po začetku vojne?

Kdaj se začne druga svetovna vojna in zakaj? Kateri vojaški spopadi so se še odvijali istega leta? Delaj z zemljevidom.

Katere evropske države so bile »žrtev« nemške okupacije v drugem letu vojne? Naštej po vrsti (katera najprej in katera zadnja v tem letu). Delaj z zemljevidom.

Zakaj je, kljub pričakovanju, napad na Francijo izpadel kot presenečenje za Francoze in Angleže?. Kje in kako so se njihovi vojaki umaknili pred nemško vojsko? Kaj se je zgodilo s Francijo po kapitulaciji?

Zakaj je bila nemška vojska tako uspešna? Kako imenujemo njen način bojevanja? V čem se razlikuje od pozicijskega bojevanja v 1. svetovni vojni?
Nemški napad na Veliko Britanijo (Bitka za Britanijo) ni uspel. Zakaj ne? Kakšne so bile posledice neuspelega napada za Nemce in kakšne za zaveznike?

Kdaj, kako in zakaj so sile osi napadle Kraljevino Jugoslavijo? Kako so si napadalci razdelili njeno ozemlje? Delaj z zemljevidom.

Kako imenujemo nemški napad na SZ? Kdaj se je zgodil? Zakaj je Hitler kršil sporazum o nenapadanju?

Delaj z zemljevidom. V katere smeri je potekal nemški napad na SZ? Kako so se prebivalci in vojska SZ nanj odzvali?
Naštej vsaj 4 vzroke, zakaj nemški napad ni v celoti uspel.
Kašni so bili odzivi prebivalcev na okupacijo. Naštej 4 različne odzive in jih kratko pojasni.

Koga so v 2. svetovni vojni imenovali za kvizlinga? Po kom so dobili takšno ime? Zakaj so, če so se tako odločili, prebivalci sodelovali z okupatorjem – naštej vsaj 3 različne razloge, motive.
a.) Kateri je bil temeljni cilj odporniških gibanj?

b.) Kateri obliki odpora so odporniška gibanja nudila okupatorju – poimenuj ju in kratko opiši dejavnosti posamezne oblike odpora.

c.) Kako je neenotnost odporniških gibanj vplivala na njihovo moč?

č.) Zakaj so bila odporniška gibanja pomembna (navedi vsaj 3 različne značilnosti oz. vzroke)

Delaj z zemljevidom. a.) Zakaj bojišča in bojevanje v Afriki imenujemo puščavska vojna?

b.) Katere države in kateri generali so si stali nasproti v puščavski vojni?

c.) Kdo je dobil vzdevek »puščavska lisica«? Zakaj meniš, da ga je dobil?

č.) Kateri strani je kazalo bolje na afriškem bojišču na začetku vojne?

Delaj z zemljevidom. a.) Kakšen je bil položaj ZDA ob začetku 2. svetovne vojne?

b.) Kdaj in zakaj so ZDA stopile v vojno?

c.) Zakaj so bili japonski vojaki uspešnejši na bojiščih v Aziji in na Tihem oceanu? Naštej vsaj 4. razloge.

Napiši vsaj 5 ključnih besed ali besednih zvez, ki so značilne za bojevanje na Atlantiku.

Glede na obseg in način bojevanja 2. svetovno vojno imenujemo _ _ _ _ _ _ _ vojna.

a.) Razloži naslednje pojme in jih kratko pojasni: vojno gospodarstvo, racionalizacija živil, cenzura in propaganda v 2. svetovni vojni.

b.) Kako se je spremenil položaj žensk v času 2. svetovne vojne. Primerjaj z njihovim položajem v 1. svetovni vojni.

a.) Kako imenujemo genocid, ki so ga Nemci izvajali nad Judi v 2. svetovni vojni?

b.) Načrt za »dokončno rešitev judovskega vprašanja« - iztrebitev Judov, so izvaja v taboriščih. Na kateri dve vrsti taborišča delimo, kje so bila ta taborišča (najbolj znana za vsako vrsto taborišča) in kaj je bilo zanje značilno.

c.) Kaj je geto? Kakšno je bilo življenje v njih?

Delaj z zemljevidom. Zakaj leto 1942 imenujemo tudi prelomno leto v 2. svetovni vojni? Utemelji in izpolni razpredelnico:

bitka

bojišče

čas

Kdo (država, generali)

Potek in posledice za nadaljnje bojevanje

Kdaj, kako in zakaj je 2. svetovno vojno »zapustila« Italija? Delaj z zemljevidom.
Kje, kdaj in s katero vojaško operacijo se je v Evropi odprla še druga oziroma zahodna fronta? Zakaj je bila ta operacija uspešna in pomembna? Delaj z zemljevidom.

Kako so potekale vojaške akcije, ki so po odprtju zahodne fronte »pripeljale« do poraza Nemčije? Kdaj je bilo 2. svetovne vojne v Evropi konec? Delaj z zemljevidom.

Delaj z zemljevidom. a.) Kako se je imenovala taktika ameriškega bojevanja na Tihem oceanu po letu 1942?

b.) Zakaj so ZDA napredovale zelo počasi?

c.) Kako so ZDA Japonsko »prisilile« h kapitulaciji septembra 1945?

d.) Kakšno je tvoje mnenje: ali so bile atomske bombe potrebne?

e.) Zakaj lahko trdimo, da je uporaba atomske vojne za vedno spremenila način bojevanja? Utemelji trditev.

Kako se je postopoma oblikovala antifašistična zveza in kaj so se dogovarjali na njenih konferencah boš znal, če boš pravilno (kronološko in vsebinsko) in dovolj natančno izpolnil naslednjo razpredelnico:

Dogodek (srečanje ali konferenca)

kdaj

kje

Kdo

Najpomembnejši Dogovori

Delaj z zemljevidom.

Kratko preverjanje znanja – 2. svet. vojna na Slovenskem

1. Kaj pomeni kratica OF; naštej njene 4 ustanovne skupine.

_____________________,_________________________,______________________,____________________

2. S podpisom Dolomitske izjave so znotraj OF prevladali komunisti. Kaj natančno je ta izjava določala?

3. Primerjaj »taktiko čakanja« in oborožen upor med drugo svet. vojno na Slovenskem. Kateri politični tabor se je odločil za prvo in katero za drugo možnost odnosa do okupatorja?

4. Naštej tri skupine nasprotnikov OF v državljanski vojni med drugo svet. vojno na Slovenskem. Pri vsakem zapiši vzrok, zakaj se je bojeval proti partizanom.

a.)

b.)

c.)

5. Šestega aprila 1941 je Nemčija napadla Jugoslavijo. Kaj prikazuje spodnja karta?

6. Dopolni časovno preglednico (dogodku napiši križec v ustrezno leto).

1941

1942

1943

1944

1945

Ustanovitev OF

Pohod 14. div. Na Štajersko

Velika italijanska ofenziva

Poslednji boj Pohorskega bataljona

Konec vojne na slovenskem

Kapitulacija Italije

NAVODILA ZA SAMOSTOJNO UČNO DELO:

EVROPA IN SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

1. Hladna vojna

S pomočjo besedila in slikovnega gradiva v U Raziskujem preteklost 9, v U Naše stoletje, literature in leksikonov, zemljevida in spletnih strani (wikipedija, http://baza.svarog.org/zgodovina/1918/korenine_hladne_vojne.php, http://www.youtube.com/watch?v=xGuBpOS4n1s&feature=related):

·        Razloži pojem hladna vojna. (ponazori tudi z lastno izkušnjo takšnega obdobja ali trenutka v svojem življenju).

·        Zakaj je do hladne vojne prišlo (vzroki)?

·        V zemljevid Evrope vriši potek železne zavese in nato razloži njen pomen.

·        Pojasni, kako je hladna vojna razdelila svet.

Rešuješ DZ in izpolniš miselni vzorec.

2. Zveza NATO in VARŠAVSKI PAKT

S pomočjo besedila in slikovnega gradiva (karikature) v U Raziskujem preteklost 9, v U Naše stoletje, literature in leksikonov, zemljevida in spletnih strani (wikipedija, napisane v učbeniku in DZ, poišči lastne vire informacij):

·        Naštej zavezništva, ki sta jih sklepali velesili (ZDA in SZ) po drugi svetovni vojni,

·        razloži naloge in oblike pomoči v posamezni zvezi ter

·        opiši značilnosti tekme v oboroževanju med velesilama.

Rešuješ DZ in izpolniš miselni vzorec.

3. KRIZNA ŽARIŠČA V EVROPI

S pomočjo besedila in slikovnega gradiva v U Raziskujem preteklost 9, v U Naše stoletje, literature in leksikonov, zemljevida in spletnih strani (wikipedija, napisane v učbeniku in DZ, poišči lastne vire informacij, http://www.youtube.com/watch?v=yGCCD6cBsAI, ) predstavi krizna žarišča v Evropi po drugi svetovni vojni.

·        Naštej krizna žarišča v Evropi. Označi in imenuj jih z rdečim križcem na zemljevidu Evrope iz prve naloge.

·        Katera od zgornjih žarišč ali vprašanj so vplivala tudi na slovenski narod? Utemelji odgovor (zakaj in kako so vplivala?).

·        Opiši razlike med Zahodno in Vzhodno Nemčijo (tudi vzroke za delitev).

·        Zakaj Jugoslavija ni pristala v varšavskem paktu čeprav je bila socialistična država? Kako je potekala njena samostojna pot v komunizmu (spomni se na film Moj ata socialistični kulak).

·        O življenju v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni opravi kratek intervju z babico ali dedkom.

Rešuješ DZ in izpolniš miselni vzorec.

4. KRIZNA ŽARIŠČA PO SVETU

S pomočjo besedila in slikovnega gradiva v U Raziskujem preteklost 9, v U Naše stoletje, literature in leksikonov, zemljevida in spletnih strani (wikipedija, napisane v učbeniku in DZ, poišči lastne vire informacij) predstavi krizna žarišča v svetu po drugi svetovni vojni.

·        Naštej krizna žarišča po svetu. Označi in imenuj jih z rdečim križcem na zemljevidu sveta.

·        Kratko opiši dogajanje v Koreji ( delitev po vojni, vzroki za napetosti in vmešavanje velesil, potek spopadov, razrešitev krize in premirje (ovrednoti smiselnost vojaških spopadov), napetosti danes).

·        Opiši dogajanje v Vietnamu (vzroki za napetosti in vmešavanje velesil, potek spopadov, razrešitev krize in premirje , odziv ljudi na vojno v Vietnamu in vpletenost sil NATA).

·        Opiši dogajanje na Kubi v 60-ih letih 20. stoletja (socialistična revolucija in Fidel Castro, kubanska kriza – vrh napetosti hladne vojne in grožnja tretje svetovne vojne, razplet).

Rešuješ DZ in izpolniš miselni vzorec.

5. KONEC HLADNE VOJNE

S pomočjo besedila in slikovnega gradiva v U Raziskujem preteklost 9, v U Naše stoletje, literature in leksikonov, zemljevida in spletnih strani (wikipedija, napisane v učbeniku in DZ, poišči lastne vire informacij) razloži in ovrednoti:

·        Sporazume, ki so vodili k popuščanju napetosti med velesilama.

·        Kako so na konec hladne vojne vplivale spremembe v SZ?

·        Kdaj je bilo hladne vojne konec?

Rešuješ DZ in izpolniš miselni vzorec.

6. DEKOLONIZACIJA

S pomočjo virov in literature napiši zgodbo o osvobajanju kolonij po drugi svetovni vojni. Pripoveduj jo v prvi osebi, torej kakor, da se tebi dogaja. Postavi se v tisti čas:

·        opiši težave s katerimi so se novonastale države soočale,

·        ali se vživi v vlogo Nelsona Mandele in opiši, kako so v Južnoafriški republiki odpravili apartheid,

·        ali se postavi v vlogo prebivalca Palestine in opiši dogajanje na Bližnjem vzhodu.

Rešuješ DZ in izpolniš miselni vzorec.

Po vsakem predelanem vsebinskem področju utrjevanje in uporaba znanja:

Rešuješ DZ in izpolniš miselne vzorce po vsakem predelanem sklopu nalog.

Za vsak sklop nalog pripraviš tri vprašanja različne zahtevnostne stopnje:

1.      Vprašanje ali naloga kjer zahtevaš osnovne informacije (kdaj, kaj je, kje, kdo je sodeloval, naštej vzroke, …)

2.      Vprašanje ali naloga kjer zahtevaš uporabo znanja (na zemljevidu pokaži, opiši potek, razloži, grafično predstavi, ob slikovnem gradivu pojasni,…)

3.      Vprašanje ali naloga kjer zahtevaš analizo, povezovanje in utemeljevanje znanja (zakaj se je nekaj zgodilo ali dogajalo, kako je dogodek vplival na življenje ljudi tega območja, oblikuj svoje stališče in ga utemelji,…)

KAR JANEZEK NAREDI, TO JANEZEK ZNA.

Veliko uspeha pri odkrivanju zgodovine po drugi svetovni vojni v Evropi in po svetu.

Zadnji spremenil sks ob 3.1.2012 8:36